{"id":1760,"date":"2017-04-04T00:46:22","date_gmt":"2017-04-03T22:46:22","guid":{"rendered":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/?page_id=1760"},"modified":"2023-06-30T00:27:47","modified_gmt":"2023-06-29T22:27:47","slug":"zaloznistvo","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/","title":{"rendered":"Zalo\u017eni\u0161tvo"},"content":{"rendered":"

Polona Jurini\u0107: Pavlinci in njihovi samostani<\/a> (50,7 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>V knjigi je obdelano 46 samostanov in 16 cerkvic ter kapelic na podro\u010dju Hrva\u0161ke, Slovenije, Banata in Ba\u010dke. Monografija je opremljena s \u0161tevilnimi fotografijami \u0161e obstoje\u010dih samostanov in tlorisi ter fotografijami razvalin nekdanjih. V mnogih samostanih s cerkvami, ki so obnovljeni in v funkciji, lahko \u0161e danes ob\u010dudujemo mogo\u010dna dela slovenskih in hrva\u0161kih pavlinskih kiparjev in slikarjev. To je osma knjiga Polone Jurini\u0107, ki je nastala v zalo\u017ebi Slovenskega doma Zagreb in Sveta slovenske narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb.<\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

Polona Jurini\u0107:\u00a0Slovenske barve Zagreba in okolice<\/a>\u00a0 (27,3 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>V monografiji je avtorica predstavila dela umetnikov slovenskih korenin, ki se nahajajo po Zagrebu in okolici. Ker je bila kon\u010dana pred potresom leta 2020, so v njej fotografije nepo\u0161kodovanih umetnin in dolgo bo trajalo, da se bodo mnoge cerkve in muzeji pokazali v pravem sijaju in obliki kot jih prikazuje monografija.<\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Elizabeta Lebar-Bala\u017ei\u010d: Zagreb in Slovenci<\/a>\u00a0(4,68 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Vodi\u010d Zagreb in Slovenci je namenjen vsem, ki \u017eelijo spoznati Zagreb, mesto lepot, ki so ga ustvarjali \u0161tevilni veliki ljudje, med njimi tudi Slovenci. Knji\u017eico je leta 2020 posodobila z novimi podatki Marjeta Trkman Kravar in tako dopolnila knji\u017eico, ki je nastala leta 2009 pod okriljem Sveta slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb in Slovenskega doma Zagreb.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Eduard Hemar: Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu – novi \u017eivljenjepis<\/a>i<\/a><\/strong> (10,4 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Knjiga Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu \u2013 novi \u017eivljenjepisi je \u010detrta knjiga o zaslu\u017enih Slovencih oziroma osebah s slovenskimi koreninami na Hrva\u0161kem, ki so prispevale k razvoju razli\u010dnih dru\u017ebenih dejavnosti. To je hkrati tudi druga dvojezi\u010dna knjiga s \u0161portno tematiko; prva z naslovom Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu <\/em>je iz\u0161la leta 2014. Pisanje teh knjig sta spodbudila Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb z \u017eeljo, da bi hrva\u0161ki in slovenski javnosti predstavili pomembne posameznike, ki so bili v zgodovini most med hrva\u0161kim in slovenskim narodom, in to vlogo opravljajo tudi danes, ko \u017eivimo skupaj v Evropski uniji.<\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

Filip \u0160kiljan: Fran Zavrnik <\/a>(1.2 KB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Knji\u017eica o \u017eivljenju in delu dr. Frana Zavrnika, ustanovitelju dana\u0161njega Kulturno prosvetnega dru\u0161tva Slovenski dom v Zagrebu, je iz\u0161la ob devetdeseti obletnici ustanovitve na\u0161ega dru\u0161tva. Dr. Fran Zavrnik, ki sta ga vodili ideja in vizija o organiziranju zagreb\u0161kih Slovencev, je s svojim trdnim delom in prizadevanjem zaslu\u017een za ustanovitev Slovenskega doma. Velja za o\u010deta na\u0161ega dru\u0161tva.\u00a0Knji\u017eica je bila predstavljena v Slovenskem domu 23. oktobra 2019. Ta dan je potekalo tudi odprtje razstave Hinko Nu\u010di\u010d<\/em> kot poklon \u0161e enemu zaslu\u017enemu predsedniku Slovenskega doma. Z njo smo po\u010dastili \u010dastnega in prvega povojnega predsednika na\u0161ega dru\u0161tva, Hinka Nu\u010di\u010da, ki je nastopal v Mariboru, Ljubljani in bil prvak Drame Hrva\u0161kega narodnega gledali\u0161\u010da v Zagrebu, v kateri je odigral kar 100 vlog in re\u017eiral 74 predstav.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Peter Kre\u010di\u010d: Ljubljana – i mediteranski grad? Ple\u010dnikov poku\u0161aj \/ Ljubljana \u2013 tudi mediteransko mesto? Ple\u010dnikov poskus<\/a>\u00a0(2.83 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>V Hrva\u0161kem muzeju arhitekture HAZU v Zagrebu je bila 24. aprila 2019 predstavljena\u00a0 knjiga prof. dr. Petra Kre\u010di\u010da Ljubljana \u2013 i mediteranski grad? Ple\u010dnikov poku\u0161aj \/ Ljubljana \u2013 tudi mediteransko mesto? Ple\u010dnikov poskus.\u00a0Prof. dr. Peter Kre\u010di\u010d je eden najve\u010djih poznavalcev opusa arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika (1872 \u2013 1957), velikana slovenske in evropske arhitekture. Pobuda za knjigo je nastala ob avtorjevem istoimenskem predavanju, ki ga je imel leta 2017 v Hrva\u0161kem muzeju arhitekture HAZU v sklopu obele\u017eevanja Ple\u010dnikovega leta, ob 145–<\/strong>letnici rojstva in 60–<\/strong>letnici smrti. Knjigo sta izdala Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb in Slovenski dom, Zagreb.<\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

<\/h3>\n

Marija Barbieri: Josip Kri\u017eaj, umetnik pred svojim \u010dasom<\/a> (11 MB pdf)<\/h3>\n

\"thumbnail<\/a>Ob slovenskem kulturnem prazniku \u2013 Pre\u0161ernovem dnevu je bila 8. februarja 2018 v foajeju Hrva\u0161kega narodnega gledali\u0161\u010da predstavljena knjiga o izjemnem opernem umetniku Josipu Kri\u017eaju (Vev\u010de pri Ljubljani, 5. marec 1887 \u2013 Zagreb, 30. julij 1968), ki sodi med najve\u010dje umetni\u0161ke osebnosti v zgodovini hrva\u0161ke opere, dolgi skoraj poldrugo stoletje. Knjigo Josip Kri\u017eaj, umetnik pred svojim \u010dasom, v kateri je tudi mini zgo\u0161\u010denka s Kri\u017eajevo Molitvijo in smrtjo Sulejmana, sta izdala Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb.\u00a0Knjiga je krona ve\u010dletnega dela vrhunske poznavalke operne umetnosti Marije Barbieri, ki je na predstavitvi spregovorila o pomembnem in spodbudnem Kri\u017eajevem prispevku k hrva\u0161kemu glasbenemu poustvarjanju, prebrala je tudi prispevek dirigenta Vladimirja Kranj\u010devi\u0107a o Kri\u017eajevi ustvarjalnosti.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/h3>\n

Bernardin \u0160kunca:\u00a0<\/strong>Slikarska igrivost mirnega fratra\u00a0<\/a>\u00a0(4 MB pdf)<\/h3>\n

Z okroglo mizo, ki je potekala 16. septembra 2017 na Rabu, na kateri so sodelovali poznavalci lika in dela fran\u010di\u0161kana, samou\u0161kega slikarja fra Ambro\u017ea Janka Testena (Loka pri Meng\u0161u 31.8.1897 \u2013 Zadar 7.1.1984), je obele\u017eena 120. letnica Testenovega rojstva. Ob tej prilo\u017enosti je bila predstavljena tudi monografija avtorja Bernardina \u0160kunce Slikarska igrivost mirnega fratra <\/em>v hrva\u0161kem, slovenskem in nem\u0161kem jeziku. Izdajatelji monografije so: Fran\u010di\u0161kanski samostan, Kampor, Hrva\u0161ki muzej naivne umetnosti, Zagreb in Svet slovenske narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb.<\/p>\n

\"\"<\/a>Polona Jurini\u0107: Jo\u017ee Ple\u010dnik, projekti in realizacije na Hrva\u0161kem<\/a> (21 MB pdf)<\/h3>\n

Ob 145. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti velikana slovenske arhitekture Jo\u017eeta Ple\u010dnika, ki je del svoje ustvarjalne dedi\u0161\u010dine zapustil tudi na Hrva\u0161kem, je bila 14. junija 2017 ob\u00a0Ple\u010dnikovih dnevih <\/em>v zagreb\u0161kem\u00a0<\/em>\u00a0sveti\u0161\u010du Matere Bo\u017eje Lur\u0161ke predstavljena knjiga Jo\u017ee Ple\u010dnik, projekti in realizacije na Hrva\u0161kem,<\/em>\u00a0v priredbi Polone Jurini\u0107. Recenzija (68 KB pdf).<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

\"thumbnail<\/a>Silvin Jerman: Misli u samo\u0107i<\/a> (560 kB)<\/h3>\n

Eden najstarej\u0161ih \u010dlanov Slovenskega doma in nekdanji predsednik KD Slovenski dom iz Karlovca ter nekdanji \u010dlan SSNM MZ Silvin Jerman,<\/strong> je 20. junija 2016 v Slovenskem domu v Zagrebu predstavil svojo zbirko pesmi Misli u samo\u0107i<\/em>, ki jo je posvetil pokojni soprogi Erni.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Slavko Alojz Kramar: Slovenski izgnanci v Neodvisni dr\u017eavi Hrva\u0161ki<\/a> (1,6 MB pdf)<\/h3>\n

\"Slovenski<\/a><\/p>\n

V Slovenskem domu je bila 17. novembra 2016 predstavitev knjige Slavka Alojza Kramarja z naslovom Slovenski izgnanci v Neodvisni dr\u017eavi Hrva\u0161ki.<\/em> Avtor, ki je dolgoletni \u010dlan Slovenskega doma in predsednik Krajevne organizacije dru\u0161tva izgnancev Slovenije 1941-1945 v Zagrebu, je bil tudi sam kot otrok z dru\u017eino nasilno pregnan iz Maribora. V \u0161tevilnih hrva\u0161kih in slovenskih arhivih ter v \u017ee doslej objavljeni literaturi s to tematiko je temeljito raziskal pot slovenskih izgnancev ter nazorno in natan\u010dno dokumentiral njihovo usodo na Hrva\u0161kem.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Mila Stovi\u010dek: Tri to\u010dkice <\/em><\/a>\u00a0<\/span>(2,96 MB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Za Tri to\u010dkice<\/em> lahko re\u010demo, da so avtobiografsko delo, saj dogajanje romana sledi odra\u0161\u010danju in \u017eivljenjskim zgodbam \u0161tirih sester, enega brata in njihovih star\u0161ev v zgodovinskih vihrah, med drugo svetovno vojno in pozneje, v te\u017ekih \u010dasih in dru\u017ebenih spremembah, med Slovenijo in Hrva\u0161ko.\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 Dolgoletna \u010dlanica Slovenskega doma Emilija Mila Stovi\u010dek je roman predstavila 9. decembra 2015 v Slovenskem domu.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"Eduard<\/a>Eduard Hemar: Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu<\/a> (10.8 MB pdf)<\/h3>\n

V po\u010dastitev slovenskega in hrva\u0161kega dneva dr\u017eavnosti je bila 11. junija 2014 v Slovenskem domu sve\u010dano predstavljena knjiga Eduarda Hemarja Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu<\/em>, zadnja v trilogiji knji\u017enih izdaj o Slovencih in posameznikih slovenskega rodu, ki so se s svojim udejstvovanjem zapisali v hrva\u0161ko zgodovino.
\nDvojezi\u010dna knjiga Slovenci u hrvatskom sportu\/Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu obsega obdobje 150 let in kronolo\u0161ko, po datumu rojstva, predstavlja 140 zaslu\u017enih posameznikov, njihovih \u017eivljenjskih zgodb in \u0161portnih rezultatov, bogato opremljenih s 340 fotografijami.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Katarina<\/a>Katarina Furjan: Hrva\u0161ki z ljubeznijo<\/a> (7 MB pdf)<\/h3>\n

V knjigi Hrva\u0161ki z ljubeznijo, je avtorica zapisala svoje spomine o Domovinski vojni in o aktivnosti humanitarne organizacije Hrvatske pozadinske fronte<\/em> v obdobju, ko je bila njena \u010dlanica. Nekateri zapisi nas vodijo tudi do avtori\u010dinih dana\u0161njih dni. Katarina Furjan je Slovenka, ki je na Hrva\u0161kem na\u0161la drugi dom in je ponosna, da je tukaj \u017eivela tudi v tistih te\u017ekih \u010dasih, ko je obranjena svobodna Hrva\u0161ka. Izdajatelja Slovenski dom in Svet slovenske narodne manj\u0161ine Mesta Zagreb, sta knjigo sve\u010dano predstavila 16. oktobra 2013 v kulturno prosvetnem dru\u0161tvu Slovenski dom v Zagrebu.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Polona<\/a>Polona Jurini\u0107: Slovenske barve v hrva\u0161ki likovni umetnosti<\/a> (6 MB pdf)<\/h3>\n

Dvojezi\u010dna monografija Slovenske barve v hrva\u0161ki likovni umetnosti avtorice Polone Jurini\u0107, ki predstavlja \u017eivljenjepise likovnih umetnikov slovenskega rodu, ki so delovali ali \u0161e delujejo na Hrva\u0161kem vse od 15. stoletja naprej, je bila ob slovenskem kulturnem prazniku sve\u010dano predstavljena 6. februarja 2012 v kulturno prosvetnem dru\u0161tvu Slovenski dom v Zagrebu.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Katalog z razstave Jordan, Kra\u0161kovi\u010d, Medve\u0161ek, Jan\u010di\u0107<\/a> (1,4 MB pdf)<\/h3>\n

\"Katalog<\/a>Predstavljanje monografije Slovenske barve v hrva\u0161ki likovni umetnosti je obogatilo tudi odprtje razstave likovnih del \u0161tirih hrva\u0161kih umetnikov, ki jo je pripravil umetnostni zgodovinar Milan Be\u0161li\u0107. Njihov skupni imenovalec je pripadnost slovenskemu rodu. Razstava v Slovenskem domu v Zagrebu je na enem mestu zdru\u017eila dva priznana likovna umetnika starej\u0161e generacije – slikarja Vasilija Josipa Jordana in kiparja Stanka Jan\u010di\u0107a – ter dva likovna umetnika mlaj\u0161e generacije – slikarja Damirja Medve\u0161ka in kiparja Denisa Kra\u0161kovi\u010da. Klik na ta stavek odpre katalog.<\/p>\n

 <\/p>\n

Branko He\u0107imovi\u0107, Marija Barbieri, Henrik Neubauer:\u00a0<\/a>Slovenski umetniki na hrva\u0161kih odrih (8 MB pdf)<\/h3>\n

\"Branko<\/a>Dvojezi\u010dna monografija je bila sve\u010dano predstavljena ob proslavi slovenskega kulturnega praznika, 11. februarja 2011 v Zagreb\u0161kem lutkovnem gledali\u0161\u010du. Je krona ve\u010dletnega dela avtorjev Branka He\u0107imovi\u0107a, Marije Barbieri in Henrika Neubauerja, vrhunskih poznavalcev dramske, operne in baletne umetnosti. Predstavlja trajen dokument o skrbno zbranih strokovnih, znanstvenih in arhivskih pri\u010devanj o pomembnih Slovencih, ki so posebej pestro in kakovostno ustvarjali na Hrva\u0161kem. S svojo ustvarjalnostjo so pustili sledi v hrva\u0161ki kulturi in zaznamovali tudi dana\u0161nje hrva\u0161ke kulturne in umetni\u0161ke tokove. Monografija je iz\u0161la pod okriljem Slovenskega doma in Sveta slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb.<\/p>\n

 <\/p>\n

Silvin Jerman, Ilinka Todorovski: Slovenski dom v Zagrebu 1929-1999<\/a>\u00a0(55,5 KB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Ob 70. obletnici ustanovitve Slovenskega doma je dru\u0161tvo izdalo monografijo Slovenski dom v Zagrebu 1929- 1999, avtorjev Silvina Jermana in Ilinke Todorovski.<\/p>\n

Monografija je sprehod po burni zgodovini dru\u0161tva od njegove ustanovitve leta 1929 do danes, ko ima Slovenski dom po razpadu SFRJ in nastanku Republike Hrva\u0161ke nov pomen za Slovence v Zagrebu. Skrbno zbrani podatki pripovedujejo tudi o pomembnih posameznikih, ki so s svojim \u017eivljenjem in delom prispevali, da Slovenski dom \u0161e \u017eivi.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"PolonaPolona Jurini\u0107: Pater Janez Stra\u0161ek mu\u010denik 1906. \u2013 1947.<\/a> (3,7 MB pdf)<\/h3>\n

Knji\u017eica je posve\u010dena duhovniku, mu\u010deniku, Slovencu na Hrva\u0161kem – patru Janezu Stra\u0161ku. Bil je lazarist in \u017eupnik na Sveticah in v Ozlju. Zahrbtno so ga umorili na Cvetnico leta 1947.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Melita Forstneri\u010d Hajn\u0161ek: Zagreb\u0161ki Slovenci 2005 – 2007<\/h3>\n

Idejo za nastanek serije intervjujev v katerih je predstavljena plejada znanih in zanimivih Zagreb\u010danov slovenskih korenin je dala Vara\u017edinka Dunja Bezjak. Mariborska novinarka Melita Forstneri\u010d Hajn\u0161ek je intervjuje sprva od leta 2005 objavljala v mariborskem dnevniku Ve\u010der. Da so intervjuji iz\u0161li tudi v knjigi pa sta najzaslu\u017enej\u0161a Slovenski dom in izdajatelj knjige Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb. Gre za 25 portretov najuglednej\u0161ih posameznikov iz kulturnega, znanstvenega, umetni\u0161kega, gospodarskega in \u0161portnega \u017eivljenja. Intervjuji odkrivajo prepletenost obeh narodov in kultur ter nakazujejo nezaustavljivo mo\u010d vezi med Hrva\u0161ko in Slovenijo.<\/p>\n

\"Elizabeta<\/a>Elizabeta Lebar-Bala\u017ei\u010d: Zagreb in Slovenci<\/a> (2,7 MB pdf)<\/h3>\n

Vodi\u010d Zagreb in Slovenci je namenjen vsem, ki \u017eelijo spoznati Zagreb, mesto lepot, ki so ga ustvarjali \u0161tevilni veliki ljudje, med njimi tudi Slovenci. Knji\u017eica je nastala leta 2009 pod okriljem Sveta slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb in Slovenskega doma. Da bi vsaj spomnili na nekatere rojake, ki so s svojim umetni\u0161kim, kulturnim ali znanstvenim delovanjem prispevali k podobi na\u0161ega mesta. Vodi\u010d je sestavljen tako, da obiskovalca vodi od ene to\u010dke do druge, vsaka to\u010dka pa predstavlja dolo\u010deno temo, ljudi ali znamenitosti povezane z njo. Od Samoborja do Sljemena je mogo\u010de podo\u017eiveti preteklost in sedanjost.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"Klara<\/a>Klara \u017del: Pesmi \u017eivljenja<\/a> (3 MB pdf)<\/h3>\n

Slovenska \u0160tajerka, dolgoletna \u010dlanica Slovenskega doma, Klara \u017del \u017ee od nekdaj pi\u0161e pesmi, ki jih je strnila v pesni\u0161ki zbirki Pesmi \u017eivljenja\/Pjesme \u017eivota. Prof. dr. Marija Stanonik je zapisala: “…pesmi Klarike \u017del prihajajo na dan predvsem iz njene sr\u010dne dobrote, so izraz \u010distega srca in notranje dobrote. Z milo, ljubko pesmico rada ustre\u017ee bli\u017enjim in olep\u0161a sre\u010danja z njimi na skupnih poteh in praznovanjih. Po obliki in vsebini so preproste, skromne, kakor njihova avtorica, toda ravno ta rahlo\u010dutnost se, dandanes sitih \u0161tevilnih vsiljivih ponudb, bralcu tako prile\u017ee…”<\/p>\n

 <\/p>\n

Josip Strugar: Ti si moja pesem ljubezen moja<\/a> (24 KB pdf)<\/h3>\n

\"\"<\/a>Za prijatelje si je treba vzeti \u010das, pravi zelo znana slovenska pesem. Ko si ob\u010dutek za jezik in poezijo ter ob\u010dutek za lepoto pisane besede se\u017eeta v roko, lu\u010d sveta ugleda nekaj izjemnega. Tako bi lahko na poeti\u010den na\u010din, kot je tudi prav, opisali prijateljstvo Marijana Horna in Josipa Strugarja. Oba zelo velika ljubitelja poezije in oba poeta sta skozi svoje prijateljstvo bralcem podarila izjemno darilo. Zbirko poezije Ti si moja pesem ljubezen moja. V tej poeti\u010dni igri Strugarjevega pisanja verzov in Hornovega prevajanja v sloven\u0161\u010dino sta oba na papir prelila izjemna \u010dustva, spomine, ideje, hrepenjenja \u010dlove\u0161kega srca… Knjiga je nastala leta 2006 v zalo\u017ebi Slovenskega doma. S svojo kakovostjo je postala nov biser na\u0161ega knji\u017enega zaklada.<\/p>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

<\/h3>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Marijan Horn: Pojdi z mano<\/h3>\n

Slovenski dom je leta 2000 izdal pesni\u0161ko zbirko Marijana Horna, Pojdi z mano<\/strong>.<\/p>\n

Ivica Kunej je o Hornovi ustvarjalnosti zapisal: “Poezija Marijana Horna izvira iz njegovega \u017eivljenja, ki je bilo bogato, dinami\u010dno in polno do\u017eivetij. Lepota mest in pokrajin, ki jih je prehodil, je postala lepota besed. Lepota besed je \u017ee poezija. V njegovi poeziji govori \u010dlovek, izviren in enostaven, kot sta jok in veselje. Vez med umetnostjo in \u017eivljenjem je v njegovem delu vzajemna. \u017divljenje polno ljubezni, melanholije, bole\u010din, humorja in predvsem polno veselja. Zato ni ni\u010d \u010dudnega, da je tak\u0161na poezija navdu\u0161ila tudi skladatelje. Uglasbljenih je \u017ee 18 njegovih besedil. Nepozabne so tudi njegove kronike, humoristi\u010dni pregledi dogajanj v Slovenskemu domu v Zagrebu. Ko boste brali njegovo poezijo, boste razumeli njegovo sporo\u010dilo. Branje njegovih pesmi plemeniti na\u0161e du\u0161e.”<\/p>\n

Z njo radost, ljubezen domov vam prinesem in sre\u010do \u017eelim vam od vsega srca!<\/strong><\/p>\n

Novi odmev<\/h3>\n

\"thumbnail<\/a><\/p>\n

Od leta 1996 izhaja glasilo Slovenskega doma Novi odmev. Glasilo izide trikrat na leto, njegov namen pa je bele\u017eiti najpomembnej\u0161e dogodke v Slovenskem domu in Zvezi slovenskih dru\u0161tev na Hrva\u0161kem, opozarjati na pomembne mejnike v zgodovini slovenske skupnosti na Hrva\u0161kem ter pojasnjevati dogodke v Sloveniji in Hrva\u0161ki, ki vplivajo na \u017eivljenje Slovencev na Hrva\u0161kem.<\/p>\n

Ideja o nastanku glasila se je porodila \u017ee leta 1992, ko se je dru\u0161tvo imenovalo Slom\u0161kovo prosvetno dru\u0161tvo Slovenski dom. V sodelovanju s katoli\u0161kim \u010dasopisom Dru\u017eina iz Ljubljane in Glasom koncila je lu\u010d sveta ugledala ena \u0161tevilka biltena Korenine in vezi, ki ga je uredil Jo\u017ee Kranjc. Ob posredovanju \u010dasopisa Dru\u017eina je 250 primerkov romalo v vsa kulturna sredi\u0161\u010da Slovencev in Hrvatov po svetu.<\/p>\n

Leta 1995 je idejo o dru\u0161tvenem glasilu o\u017eivil Silvin Jerman, prva \u0161tevilka pa je iz\u0161la leto dni pozneje, oziroma \u0161ele potem, ko je \u010dlanom dru\u0161tva na pomo\u010d prisko\u010dila tedanja dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Ilinka Todorovski, ki \u0161e danes iz Ljubljane pomaga pri pregledu in oblikovanju novinarskih besedil.<\/p>\n

V prvem uredni\u0161kem odboru so bili Miroslava Maria Bahun, Marijan Horn, Polona Jurini\u0107, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Stra\u0161ek, Darko \u0160onc, Ilinka Todorovski in urednik Silvin Jerman. Sklenili so, da se bo \u010dasopis imenoval Novi odmev, saj se je glasilo, ki so ga v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja nekajkrat izdali v slovenskem dru\u0161tvu v Zagrebu, imenovalo Odmev.<\/p>\n

Leta 2016 smo v Slovenskem domu s ponosom praznovali 20\u2013letnico rednega izhajanja Novega odmeva; ta jubilej smo zaokro\u017eili z izidom 60. \u0161tevilke na\u0161ega \u010dasopisa in razstavo o zgodovini ustvarjanja Novega odmeva.<\/p>\n

Silvin Jerman: Franjo Serafin Vilhar Kalski<\/h3>\n

Leta 2003 je iz\u0161la bro\u0161ura Franjo Serafin Vilhar Kalski, ki jo je Silvin Jerman napisal ob 150\u2013letnici rojstva tega velikega slovenskega skladatelja. Avtor je zapisal: Knji\u017eica o \u017eivljenju in delu Franja Serafina Vilharja je napisana v spomin na pomembnega skladatelja, Slovenca, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno prispeval k hrva\u0161kemu glasbenem \u017eivljenju. Knji\u017eica je nastala ob 150\u2013letnici rojstva in 75\u2013letnici smrti F. S. Vilharja. V njej lahko preberemo tudi tole misel: Hrva\u0161ki narod v Franju Vilharju vidi svojega Stanka Vraza na glasbenem podro\u010dju. Ponosen je nanj in na njegove skladbe…Prav po zaslugi teh skladb, ki so mo\u010dno prispevale k razvoju na\u0161e glasbe in s tem tudi k na\u0161emu kulturnem napredku: “Nesmrten bode ti spomin, De\u017eele vrle, vrli sin!”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Polona Jurini\u0107: Pavlinci in njihovi samostani (50,7 MB pdf) V knjigi je obdelano 46 samostanov in 16 cerkvic ter kapelic na podro\u010dju Hrva\u0161ke, Slovenije, Banata in Ba\u010dke. Monografija je opremljena s \u0161tevilnimi fotografijami \u0161e obstoje\u010dih samostanov in tlorisi ter fotografijami razvalin nekdanjih. V mnogih samostanih s cerkvami, ki so obnovljeni in v funkciji, lahko \u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"yoast_head":"\nZalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Polona Jurini\u0107: Pavlinci in njihovi samostani (50,7 MB pdf) V knjigi je obdelano 46 samostanov in 16 cerkvic ter kapelic na podro\u010dju Hrva\u0161ke, Slovenije, Banata in Ba\u010dke. Monografija je opremljena s \u0161tevilnimi fotografijami \u0161e obstoje\u010dih samostanov in tlorisi ter fotografijami razvalin nekdanjih. V mnogih samostanih s cerkvami, ki so obnovljeni in v funkciji, lahko \u0161e […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2023-06-29T22:27:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/04\/Pavlinci_naslovnica.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"19 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/\",\"url\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/\",\"name\":\"Zalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/#website\"},\"datePublished\":\"2017-04-03T22:46:22+00:00\",\"dateModified\":\"2023-06-29T22:27:47+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zalo\u017eni\u0161tvo\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/#website\",\"url\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/\",\"name\":\"Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Zalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb","og_description":"Polona Jurini\u0107: Pavlinci in njihovi samostani (50,7 MB pdf) V knjigi je obdelano 46 samostanov in 16 cerkvic ter kapelic na podro\u010dju Hrva\u0161ke, Slovenije, Banata in Ba\u010dke. Monografija je opremljena s \u0161tevilnimi fotografijami \u0161e obstoje\u010dih samostanov in tlorisi ter fotografijami razvalin nekdanjih. V mnogih samostanih s cerkvami, ki so obnovljeni in v funkciji, lahko \u0161e […]","og_url":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/","og_site_name":"Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb","article_modified_time":"2023-06-29T22:27:47+00:00","og_image":[{"url":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/04\/Pavlinci_naslovnica.jpg"}],"twitter_misc":{"Est. reading time":"19 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/","url":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/","name":"Zalo\u017eni\u0161tvo | Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb","isPartOf":{"@id":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/#website"},"datePublished":"2017-04-03T22:46:22+00:00","dateModified":"2023-06-29T22:27:47+00:00","breadcrumb":{"@id":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/zaloznistvo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zalo\u017eni\u0161tvo"}]},{"@type":"WebSite","@id":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/#website","url":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/","name":"Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manj\u0161ine Mesta Zagreb","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"}]}},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1760"}],"collection":[{"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1760"}],"version-history":[{"count":92,"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1760\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1768,"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1760\/revisions\/1768"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1760"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}