Spo\u0161tovana odlikovanka in odlikovanci,
\nspo\u0161tovani gostje,<\/p>\n
te dni se v Sloveniji pripravljamo na praznovanje na\u0161ega velikega kulturnega praznika, 8. februarja. Zato je prav, da ob tej prilo\u017enosti posvetimo posebno misel skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, tisti veliki ideji, ki \u0161e naprej navdihuje na\u0161 kulturni, zlasti umetni\u0161ki razvoj in ki je na mnogo na\u010dinov povezana z na\u0161im vsakdanjim bivanjem. To ni le abstraktna ideja ali abstraktna vrednota. To je ideja in vrednota, ki so ji mnogi ljudje posvetili svoje poklicno \u017eivljenje in delo, svoj prosti \u010das, svojo ustvarjalnost. \u0160tirim takim ustvarjalnim osebnostim je namenjena dana\u0161nja slovesnost.<\/p>\n
![\"Predsednik](\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/02\/V_2012-02-06_PODELITEV-ODLIKOVANJ-ZLATI-RED-ZA-ZASLUGE-IN-RED-ZA-ZASLUGE-2_STA.jpg\")
Predsednik republike dr. Danilo T\u00fcrk. Foto: Stanko Gruden\/STA<\/p><\/div>\n
Najprej dr. Boris Pleskovi\u010d, ki se je izkazal in odlikoval s svojim delom kot visoko oblikovan ekonomist v Svetovni banki in ki je hkrati s to visoko strokovnostjo nenehno gojil profesionalne in vsakr\u0161ne druge stike s svojo domovino. Vsakdo, ki je kdaj delal za kak\u0161no mednarodno institucijo, ve, kako resna in te\u017eka je konkurenca. Vsakdo, ki se s tak\u0161ne institucije vra\u010da v domovino, ve, kaj pomeni prilagajanje na razmere, na prilo\u017enosti, na potrebe v domovini. In vsakdo, ki je svoji domovini posvetil nekaj energije, ve, da je to zahtevno in izjemno odgovorno delo. Iz bogate dejavnosti dr. Borisa Pleskovi\u010da bi rad posebej poudaril njegovo prizadevanje, njegov prispevek za graditev Svetovnega slovenskega kongresa. Ideja se je rodila v \u010dasu slovenske pomladi, v \u010dasu mo\u010dne mobilizacije civilne dru\u017ebe in bi lahko ostala abstraktna ideja, neuresni\u010dena kot mnoge druge. Vendar je ravno po zaslugi dr. Borisa Pleskovi\u010da ohranila visoko vitalnost, \u0161tevilne konkretne vsebine in razvoj, zaradi katerega lahko danes re\u010demo, da \u0161tevilni Slovenci, ki \u017eivijo povsod po svetu, ravno s pomo\u010djo Svetovnega slovenskega kongresa ohranjajo \u017eivo vez z narodovo matico, z domovino, Republiko Slovenijo.<\/p>\n
Prof. Marija Pirjevec Paternu je dala druga\u010den prispevek v tem prizadevanju za skupni slovenski kulturni prostor. S svojo strokovno dejavnostjo, s svojo dejavnostjo v Trstu, v enem od intelektualnih centrov Slovenstva in na\u0161ega obmo\u010dja, tega na\u0161ega dela Evrope je pokazala, kako pomembna je slovenska literatura ne samo za ohranjanje samobitnosti slovenskega naroda in slovenske narodnosti v Italiji, ampak tudi za pre\u017eemanje dveh navidezno zelo razli\u010dnih kultur, slovenske in italijanske. V zadnjih letih opa\u017eamo dolo\u010den napredek, za nekaj stopenj smo dvignili raven politi\u010dnih odnosov med Slovenijo in Italijo, pove\u010dali smo medsebojno razumevanje, ustvarjene so nove prilo\u017enosti. Vse to je mogo\u010de tudi zaradi prispevka, kakr\u0161nega je dala prof. Marija Pirjevec Paternu. Brez vrhunske intelektualne ustvarjalnosti v Trstu, v kraju, ki ostaja eden kulturnih centrov slovenstva, bi bilo ta rezultat, ta napredek veliko te\u017ee dose\u010di.<\/p>\n
Mag. Rudi Vouk je deloval in \u0161e deluje na podro\u010dju, ki je izjemno pomembno, zanimivo in svojstveno. Vsi, ki vas vidim danes tu, med katerimi je mnogo takih, ki spremljate polo\u017eaj Slovencev na Koro\u0161kem \u017ee desetletja, veste, kako pomembna je pravna argumentacija in pravni vidik prizadevanja za slovensko narodno samobitnost, za so\u017eitje med slovenskim in avstrijskim narodom in za slovenski kulturni prostor. Prav v tem pravnem prispevku se zrcali velika vitalnost slovenskega naroda in slovenske ideje. Izkazuje se, da lahko slovenski narod da vrhunske pravnike, ki z u\u010dinkovitimi in vsestransko razumljivimi pravnimi sredstvi dosegajo cilje, kakr\u0161ne je sicer v zahtevni moderni dru\u017ebi, obremenjeni tudi s predsodki iz preteklosti, te\u017eko dose\u010di. To prizadevanje nikakor ni kon\u010dano. To prizadevanje se nadaljuje in verjamem, da bo v prihodnje \u0161e veliko razlogov za dobro sodelovanje, za skrben razvoj pravnega sistema in za tak razvoj, ki bo omogo\u010dil slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koro\u0161kem polno uresni\u010ditev, slovenskemu kulturnemu prostoru pa polno uveljavitev.<\/p>\n
![\"Darko](\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/02\/V_2012-02-06_PODELITEV-ODLIKOVANJ-ZLATI-RED-ZA-ZASLUGE-IN-RED-ZA-ZASLUGE-1_STA.jpg\")
Darko \u0160onc, Marija Pirjevec Paternu, Danilo Tuerk, dr. Boris Pleskovi\u010d, mag. Rudi Vouk (od leve proti desni). Foto: Stanko Gruden\/STA.<\/p><\/div>\n
Darko \u0160onc je delal v posebnem okolju razvoja odnosov med Slovenijo in Hrva\u0161ko, med dvema narodoma, ki sta bila dolga desetletja dvajsetega stoletja navajena \u017eiveti v skupni dr\u017eavi in ki sta \u017eivela v skupnem multinacionalnem sistemu \u017ee prej. Uveljavljanje ideje slovenske identitete v teh okoli\u0161\u010dinah je zahtevalo posebne naloge. Zahtevalo je mo\u010den razvoj civilnodru\u017ebenih iniciativ, spodbujanje vsakovrstne dejavnosti, odkrivanje in razumevanje znanstvenih, kulturnih in drugih prispevkov Slovencev na Hrva\u0161kem ter povezovanje vseh teh prispevkov z na\u0161o stvarnostjo v Republiki Sloveniji. To je bil pomemben prispevek ne samo k slovenskemu kulturnemu prostoru, ampak tudi k razvoju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Hrva\u0161ko, ki so v zadnjih letih krenili na pot uresni\u010devanja polne mere tega sodelovanja in re\u0161evanja vseh preostalih odprtih vpra\u0161anj.<\/p>\n
![\"6.2.2012](\"http:\/\/tmp.warp-poligon.info\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2012\/02\/V_2012-02-06_PODELITEV-ODLIKOVANJ-ZLATI-RED-ZA-ZASLUGE-IN-RED-ZA-ZASLUGE-3_STA.jpg\")
6.2.2012 PODELITEV ZLATEGA REDA ZA ZASLUGE IN REDA ZA ZASLUGE. FOTO: STANKO GRUDEN\/STA<\/p><\/div>\n
S temi \u0161tirimi odlikovanji, z vsakim na svoj na\u010din, se izkazuje bogastvo ideje skupnega slovenskega kulturnega prostora. Prav je, da si prikli\u010demo v spomin pomen tega koncepta v teh dneh ob 8. februarju. Seveda pa moramo vedeti, da se skupni slovenski kulturni prostor uresni\u010duje tudi v Republiki Sloveniji, v dr\u017eavi mati\u010dnega naroda, kot radi pravimo. Seveda moramo vedeti tudi to, da kultura ni omejena samo na umetni\u0161ko ali znanstveno dejavnost. V Sloveniji imamo bogato razvito umetni\u0161ko dejavnost, imamo dobro razvito znanost, smo vrhunski na podro\u010dju fizi\u010dne kulture. Vendar so vse to samo deli na\u0161ega kulturnega bivanja, kajti kultura je veliko \u0161ir\u0161a. Kultura pomeni tudi spo\u0161tovanje, spo\u0161tovanje v medsebojnih odnosih, spo\u0161tovanje dru\u017ebene hierarhije, ki je potrebna za to, da dru\u017eba kot celota deluje dobro, spo\u0161tovanje avtonomije, samostojnosti vsake od treh medsebojno lo\u010denih vej oblasti – zakonodajne, izvr\u0161ne in sodne – in skrbno delovanje po pravilih, ki jih zahteva to lo\u010devanje.<\/p>\n
Vse to so naloge, ki so pred nami v tem \u010dasu. Tudi te so tesno povezane z idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora, katerega del je tudi Slovenija, kjer imamo neuresni\u010dene cilje dvigovanja splo\u0161ne ravni na\u0161e kulture. Pri tem seveda vemo, da v takih prizadevanjih nismo sami. Tudi drugod po Evropi se pojavljajo ista vpra\u0161anja, isti problemi in zahtevajo, i\u0161\u010dejo se nove re\u0161itve. Zato bi \u017eelel te svoje improvizirane misli ob dana\u0161njih odlikovanjih zaklju\u010diti z \u017eeljo, da bi vsi skupaj, ne glede na to, na kateri to\u010dki skupnega slovenskega kulturnega prostora delujemo, delovali za to, da bi se raven na\u0161ega kulturnega bivanja, na\u0161e eti\u010dnosti in na\u0161ih dose\u017ekov dvigovala. S to \u017eeljo bi se \u017eelel \u0161e enkrat zahvaliti dana\u0161nji odlikovanki in trem odlikovancem ter vsem vam, ki ste pri\u0161li na to slovesnost. Hvala lepa.<\/p>\n