Ali ste vedeli…
…da je leta 1880 v tedanji banski Hrvaški kar 20.102 ljudi kot materni jezik navedlo slovenščino.
Ali ste vedeli…
…da je Glasbeno šolo v Vukovarju ustanovil slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Ivan Grbec (1889 – 1954). Grbec je študij končal leta 1933 pri Blagoju Bersi na Glasbeni akademiji v Zagrebu.
Ali ste vedeli…
…da je slovenski impresionistični slikar Matija Jama (1872 – 1947) maturiral v Zagrebu, kjer je pozneje tudi občasno živel. Med njegovimi slikami so pogosti motivi s Sotle, Kolpe in Plitviških jezer.
Ali ste vedeli…
…da je prva antologija slovenskega pesništva na Hrvaškem izšla že leta 1906. “Cvijeće slovenskog pjesništva” je uredil slovenski literarni zgodovinar Fran Ilešič (1871 – 1942), izdala pa jo je Matica Hrvatska.
Ali ste vedeli…
…da je slovenski literarni zgodovinar dr. Fran Petre (1906 – 1978) v letih 1950 – 75 na zagrebški univerzi predaval slovensko književnost. V Zagrebu je bil tudi urednik revije Umjetnost riječi (1957 – 61), sourednik zbornika Uvod u književnost (1961) in član uredništva Slavistične revije (od 1970). Dr. Petre je pogosto predaval v Slovenskem domu, večkrat pa je za člane organiziral tudi izlete v Slovenijo.
Ali ste vedeli…
…da je prevajalec, razširjevalec slovenske književnosti, duhovnik in misijonar Ferdinand Kolednik (1907 – 1981) teologijo študiral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Sorboni in Montpellieru, po 2. svetovni vojni je odšel v Kanado in bil misijonar v Ekvadorju, nazadnje pa je živel na Koroškem. Oskrbel je prevode Jurčičevega Jurija Kozjaka v 50 jezikih.
Ali ste vedeli…
…da sta slavna kiparja Boris in Zdenko Kalin študirala na likovni akademiji v Zagrebu. Boris Kalin (1905 – 1975) je specialko opravil pri Ivanu Meštroviću. Bil je dolgoletni profesor na ljubljanski likovni akademiji in član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je številna priznanja, med njimi kar trikrat Prešernovo nagrado (1947, 1948, 1950). Zdenko Kalin (1911 – 1990) se je kiparstva učil pri profesorju F. Kršiniću. Tudi on je poučeval na ljubljanski likovni akademiji, postal pa je tudi član SAZU. Prešernovo nagrado je prejel dvakrat (1959, 1982).
Ali ste vedeli…
…da je hrvaški plemič Franjo Krsto Frankopan (1643 – 1671) v prevodu Molierove igre George Dandin vlogo prevaranega moža zapisal v slovenščini. Frankopan je v avstrijski ječi poleg hrvaške zbirke pesmi “Gartlic za čas kratit” napisal tudi slovensko šaljivo pesmico Fratri potniki.
Ali ste vedeli…
…da je slovenski pisatelj in jezikoslovec Franjo Marn (1846 – 1905) leta 1879 v Zagrebu objavil “Hrvatsko slovnico za Slovence”. Marn je pokopan v Zagrebu.
Ali ste vedeli…
…da zgodovina hrvaško – slovenskih vezi v medicini seže v leto 1866, ko je bil za člana novoustanovljene Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu izvoljen Janez Bleiweis pl. Trsteniški (1807 – 1881), slovenski zdravnik, veterinar, politični prvak in predsednik Matice slovenske. Po njemu so že leta 1926 poimenovali eno od zagrebških ulic.