Zagreb – Ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu je bila v foajeju Hrvaškega narodnega gledališča predstavljena knjiga o izjemnem opernem umetniku Josipu Križaju (Vevče pri Ljubljani, 5. marec 1887 – Zagreb, 30. julij 1968), ki sodi med največje umetniške osebnosti v zgodovini hrvaške opere, dolgi skoraj poldrugo stoletje. Knjigo Josip Križaj, umetnik pred svojim časom, v kateri je tudi mini zgoščenka s Križajevo Molitvijo in smrtjo Sulejmana, sta izdala Slovenski dom in Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb.
Knjiga je krona večletnega dela vrhunske poznavalke operne umetnosti Marije Barbieri, ki je na predstavitvi spregovorila o pomembnem in spodbudnem Križajevem prispevku k hrvaškemu glasbenemu poustvarjanju, prebrala je tudi prispevek dirigenta Vladimirja Kranjčevića o Križajevi ustvarjalnosti.
Navzoče, med katerimi je bila tudi veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez, gostje iz KUD-a Jože Gostič iz Homca, ugledni glasbeni umetniki in člani slovenske skupnosti, sta nagovorila predsednik Slovenskega doma in SSNM MZ Darko Šonc in intendantka Hrvaškega narodnega gledališča Dubravka Vrgoč. Z izbranimi besedami sta govorila o velikem umetniku, ki se je za vedno vpisal v zgodovino hrvaške glasbene poustvarjalnosti. (akm)
Več v Novem odmevu 65.
- Nemogoče je našteti vso Križajevo ustvarjalnost, ki je z zlatimi črkami vpisana v zgodovino hrvaške glasbe, kaj šele vse vloge, ki jih je v Zagrebu odigral od leta 1913 do svoje upokojitve leta 1957. Bilo jih je več kot sto trideset, nastopov pa tri tisoč.
- Marija Barbieri, Dubravka Vrgoč, Darko Šonc (z leve).
- Marija Barbieri: „Zagreb je bil Križajevo mesto, Hrvaško narodno gledališče njegov življenjski oder. Za njegove sodobnike, za mlade, ki so rastli ob njem je bil nedotakljiva veličina, ki so jo občudovali in se od nje učili.”
- Vse foto: akm