Prešernov dan v Zagrebu obeležen z monografijo, razstavo in odlikovanjem Darka Šonca

Monografija Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti avtorice Polone Jurinić, ki predstavlja življenjepise likovnih umetnikov slovenskega rodu, ki so delovali ali še delujejo na Hrvaškem vse od 15. stoletja naprej, je bila ob slovenskem kulturnem prazniku svečano predstavljena danes zvečer v kulturno prosvetnem društvu Slovenski dom v Zagrebu.

V štirih poglavjih: 15.–18. stoletje, 19. stoletje, 20. stoletje in poglavje s kratkimi življenjepisi slovenskih umetnikov, ki so študirali na zagrebški akademiji likovnih umetnosti (ALU), avtorica »leksikografsko predstavi z uporabo metodologije faktografije« življenjepise 139 umetnikov slovenskega rodu – slikarje, kiparje, arhitekte, arheologe, umetnostne zgodovinarje, fotografske umetnike, risarje stripov, animatorje risanih filmov, scenografe, kostumografe in druge, ki so delovali ali še delujejo v Zagrebu in na Hrvaškem, ter 54 življenjepisov zagrebških študentov, ki so priznani umetniki v Sloveniji.

“Prepleteni” hrvaško – slovenski odnosi

Dvojezična hrvaško-slovenska monografija je rezultat dolgoletnega zanimanja avtorice za kulturni prispevek Slovencev v Zagrebu in na Hrvaškem ter, kot je na predstavitvi povedal umetnostni zgodovinar Milan Bešlić, “govori o globokih povezavah med Slovenijo in Hrvaško, ki so se razodevale skozi zgodovino, in to ne samo v likovnem jeziku, temveč je hrvaška umetnost nepredstavljiva brez vanjo globoko vtkanega delovanja slovenskih umetnikov”. “Vsi ti so del bogatega sodelovanja “prepletenih” hrvaško-slovenskih odnosov skozi več stoletij in držav”, je povedal Bešlić, ko je govoril o umetnikih, predstavljenih v monografiji.

Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Slovenskega doma in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb Darko Šonc je pripomnil, da je pričujoča monografija pravzaprav del trilogije monografij, katerih pokrovitelj je Slovenski dom. Lani je bila ob slovenskem kulturnem prazniku predstavljena monografija Slovenski umetniki na hrvaških odrih, naslednje leto pa bo objavljena monografija Slovenci v hrvaškem športu, je še povedal.

[twocol_one]

[/twocol_one] [twocol_one_last]

[/twocol_one_last]

Avtorica Jurinićeva se je zahvalila vsem, ki so omogočili uresničitev njenega projekta, ter poudarila, da njen namen ni bil, da bi hrvaške umetnike “spremenila” v slovenske, ampak da bi poudarila, da so Slovenci, ki živijo v Zagrebu in na Hrvaškem, ponosni na tako številne hrvaške umetnike, ki imajo slovenske korenine.

[twocol_one]

[/twocol_one] [twocol_one_last]

[/twocol_one_last]

 

 

Jordan, Kraškovič, Medvešek, Jančič

Letošnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, ki ga praznujemo 8. februarja – na dan, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je obogatilo tudi odprtje razstave likovnih del štirih hrvaških umetnikov, katerih skupni imenovalec je pripadnost slovenskemu rodu. Razstava je na enem mestu združila dva priznana likovna umetnika starejše generacije – slikarja Vasilija Josipa Jordana in kiparja Stanka Jančića – ter dva likovna umetnika mlajše generacije – slikarja Damirja Medveška in kiparja Denisa Kraškoviča.

Jordan (1934), slikar z uglednim opusom, se predstavlja s štirimi olji na platnu iz svojega lanskoletnega opusa. Jančićeve (1932) »pokončne« in »vodoravne« figure ustvarjajo kompleksen cikel Čitanka strukture.

[twocol_one]

[/twocol_one] [twocol_one_last]

[/twocol_one_last]

 

 

Kraškovičeva (1972) umetniška inštalacija Sveti Frančišek se pogovarja z živalmi, “ki je nastala po postmodernističnih načelih”, prinaša 13 živalskih kipov, ki so pobarvani z živahnimi barvami; svinje, ovce, psi, žirafe in druge živali stojijo okrog belega, “ekološkega” svetnika iz Assisija.
Medvešek (1959) se predstavlja s petimi slikami večjega formata, ki so nastale med letoma 2005 in 2011 ter tematizirajo ženske like.

[twocol_one]

[/twocol_one] [twocol_one_last]

[/twocol_one_last]

 

 

Red za zasluge za Darka Šonca

Razstavo je odprl in nagovoril prisotne veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem, Vojko Volk, ki je posebej poudaril pomembnost, ki jo Slovenci na Hrvaškem namenjajo kulturnemu prazniku. Izpostavil je, da »so bila obdobja, ko Slovencem ni bilo lahko«, vendar jih je kultura vedno povezala ter predstavljala konstanto in vrednost, ki nista vprašljivi.

V svojem imenu in v imenu veleposlaništva RS je z velikim veseljem čestital Darku Šoncu za prejeto odlikovanje – red za zasluge, ki mu ga je drevi, na predvečer kulturnega praznika, podelil predsednik RS Danilo Türk. Red za zasluge je dobil za prispevek pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Hrvaškem, za uspehe pri povezovanju Slovencev na Hrvaškem ter za krepitev dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško.

Kultura nas povezuje

Letošnji Prešernov dan bosta Slovenski dom in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb obeležila s programom Kultura nas povezuje, ki bo potekal ves februar. V četrtek, 9. februarja, bo Zagreb obiskala najbolj znana slovenska pustna maska –  ptujski kurenti. 16. februar bo zaznamovala svečana podelitev kultnega stola Rex oblikovalca, arhitekta, profesorja in inovatorja Nika Kralja Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu. Februarski program bo v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu zaokrožila predstavitev monografije Akademska cerkev sv. Katarine. O monografiji bo spregovorila ena od treh avtoric, umetnostna zgodovinarka Mirjana Repanić Braun. HINA in a.k.m.

Katalog razstave (1,39 MB pdf).