Jezik v jeziku

Zagreb – V Društvu hrvaških književnikov v Zagrebu je 13. junija potekala okrogla miza z naslovom Jezik v jeziku, na kateri so priznani strokovnjaki govorili o slovenskem in makedonskem jeziku.

Javna razprava o slovenskem jeziku je bila ena od številnih okroglih miz o jezikih zagrebških manjšin, ki že celo leto potekajo v sklopu projekta Jezikovna različnost pod okriljem Koordinacije svetov in predstavnikov narodnih manjšin Mesta Zagreb ter v sodelovanju z Društvom hrvaških književnikov, Društvom hrvaških književnih prevajalcev in Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Na okrogli mizi, ki je bila dobro obiskana, so razpravljali tako o jezikoslovni identiteti narodnih skupnosti Slovencev in Makedoncev na Hrvaškem, sodobnih težnjah v razvoju jezika, kulturološko-zgodovinskem okvirju jezikoslovnih povezav, o prevajalskih izzivih (»lažnih prijateljih«) kot tudi o zanimanju študentov za manjšinske skupnosti v Zagrebu.

Slovenščina in hrvaščina sta bila nekoč zelo podobna jezika

Predstojnica Katedre za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, profesorica slovenščine in prevajalka dr. Anita Peti-Stantić, ki je iz slovenščine v hrvaščino prevedla več kot dvajset sodobnih proznih del in ki preučuje jezik kot družbeni pojav, je na poljuden način predstavila svojo knjigo Jezik naš in/ali njihov. V njej se ukvarja z jeziki z zgodovinskega in sociolingvističnega vidika. Načela je vprašanja, ki zadevajo možnosti razumevanja standardizacijskih procesov, ki so jim bili izpostavljeni južnoslovanski jeziki v svoji zgodovini. “Če primerjamo hrvaški in slovenski jezik v 16., 17. in 18. stoletju, se pokaže, da so bile stične točke zelo povezane. Slovenščina in hrvaščina pripadata istemu genetskemu sklopu, sta sosedska jezika, ki sta se stoletja razvijala drug ob drugem, kar je nujno vplivalo na oba. Zato imata osnovni besednjak enak. V 19. stoletju sta si bili slovenščina in hrvaščina veliko bližji in veliko bolj podobni, kot pa sta si danes«, je pojasnila prof. Peti-Stantić. Podrobno je predstavila tudi zgodovino slovenskega jezika, od Primoža Trubarja, ki je Slovencem dal prvo knjigo, pa vse do današnjih časov. »Na osnovi svojih raziskovanj si upam povedati, da so imeli Slovenci veliko srečo, ker so imeli razsvetljenca in mecena barona Žigo Zoisa (in Zoisov krožek), ki je dal ogromno denarja za razvoj kulture in slovenskega jezika. Brez njega ne bi bilo Jerneja Kopitarja in današnjega standardnega slovenskega jezika”, je posebej izpostavila prof. Peti-Stantićeva.

Kakšna je slovenščina danes?

Slovenščina je danes jezik v vsej svoji polnosti, je funkcionalno razvit, služi vsem namenom in ima podobne težave kot hrvaščina. To je posebej izraženo v znanosti, ekonomiji, trženju – izrazi z naštetih področji so zelo usmerjeni v angleščino, kar se v slovenščini zelo opazi, zato se zastavlja vprašanje, kakšen bo boj slovenščine za lastni prostor.

Kmalu nov slovensko-hrvaški slovar

Jeseni bo v izdaji Mozaik knjige izšel nov slovensko-hrvaški slovar, ki ga pripravlja Anita Peti-Stantić s sodelavkami s Filozofske fakultete v Zagrebu. Zajemal bo 30.000 besed na slovenski strani in prav toliko na hrvaški strani. Slovar so poskušali posodobiti, mu dati popolnoma nov pomen, in sicer tako, da je v njem ogromno različnih primerov, od tistih, ki so tipični, do tistih, ki so bolj kulturno specifični, posebej za besede, ki so dobile nove pomene in ki sodijo med tako imenovane “lažne prijatelje”. Namestnik predsednika SSNM MZ Franc Strašek je zanimivo predavanje zaključil z besedami: “Ponosni smo na svoj materni jezik, zgodovino, glasbo, na bogastvo slovenske kulturne dediščine. Hkrati pa iščemo vezi, podobnosti in vse tisto, kar nas povezuje z večinskim hrvaškim narodom in okoljem, v katerem živimo.” (a.k.m.)