Na etnološki delavnici, ki smo jo poimenovali Etnološki zakladi Slovenije in Hrvaške smo obudili spomine na stare že skoraj izumrle obrti in etnološko dediščino.
Udeleženci programa so prikazali kako smo živeli in delali nekdaj. Spomnili so nas na zaklad, ki ga je zmožna ustvariti človeška roka in na željo, da se preteklost naših starih ne pozabi.
Folklorna skupina Duplo iz Pišec, ki deluje od leta 1987, je v gorenjskih narodnih nošah zaplesala gorenjske plese, ki so se plesali na prelomu 19. in 20. stoletja v osrednji Sloveniji. Z etnologinjo Marijo Makarovič so na podlagi spominov starejših Pišečanov in fotografij oblikovali pišečko (štajersko) nošo v kateri so plesali štajerske plese, ki so značilni za jugovzhodni del Štajerske.
Tamara Krklec iz obrti Ma-La iz Kerestinca že dolga leta izdeluje in restavrira hrvaške narodne noše. Pri tem uporablja ročno izdelani material, ki ga tke na starih lesenih statvah. Občinstvu je pokazala kako potrpežljivo se na statvah izdeluje tkanina za narodno nošo. Vsi iz družine Krklec so bili oblečeni v pisane narodne noše iz Slavonije, ki so jih sami izdelali.
Adam Ključevšek iz Radeč in njegov kolega Vilko sta prikazala del pletarske dediščine na Slovenskem. S spretnimi rokami izdelujeta koše iz šib in razne glinene posode. Njuni sosedi Lojzka in Lenka pa sta za ženski del občinstva izdelovali šopke in aranžmaje iz krep papirja ter božične okraske iz testa.
Mladi iz folklorne sekcije KUD Antun Mihanović iz Klanjca so v zagorskih narodnih nošah zaplesali zagorske plese. Presenetili in razveselili so nas tudi z enim slovenskim plesom, ki so ga pripravili posebej za to priložnost. (a.k.m.)
Folklorna sekcija KUD Antun Mihanović iz Klanjca z voditeljico in direktorico Turistične skupnosti Klanjca Snježano Ricijaš.